Nova priložnost za samograditelje
Sedem let je že tega, kar so v podjetju Triplast iz Spodnjih Pirnič predstavili desetmetrsko trokabinsko jadrnico in tako nejevernežem dokazali, da je na tej dolžini mogoče imeti tri spalne kabine, če si to zares želite. In marsikdo si je, in ipsilonka je postala prava uspešnica med samograditelji, ki so kupovali jadrnico v kaj različnih fazah izdelave. Novi časi so prinesli nove potrebe in spet so bili fantje iz Pirnič tisti, ki so trdili, da je v dvanajst metrov dolgo jadrnico mogoče vgraditi štiri kabine in vse, kar sodi zraven, hkrati pa ohraniti dobre jadralne lastnosti, po katerih je slovela že najmanjša med ipsilonkami. Marka Paša je kot arhitekta tokrat zamenjal Andrej Justin in za Triplast narisal natanko dvanajst metrov dolgo jadrnico ter predvidel lastniško trokabinsko in čartersko štirikabinsko različico. Slednja je prva ugledala luč sveta in prav z njo smo zajadrali v začetku septembra v akvatoriju pred Pomerjem.
Zasnova in konstrukcija
Paluba
Zaradi velike širine jadrnice na palubi in dolžine dvanajst metrov smo pričakovali ustrezno velik kokpit, vendar se pričakovanja niso izpolnila. Kokpit, kamor smo najprej stopili, ko smo si prvič ogledovali jadrnico, je razmeroma majhen in zgovorno priča, da je ureditev notranjosti narekovala velikost posameznih elementov na palubi. Če samo zapisali majhen, tega ne gre jemati dobesedno, kajti med jadranjem smo spoznali, da naša sedemčlanska posadka ni imela prevelikih prostorskih težav med gibanjem po palubi in posedanjem v kokpitu. Klopi v slednjem so s 165 centimetri sprejemljivo dolge (široke so 39 centimetrov), s širino 105 centimetrov pa nekoliko preširoke za opiranje nog, ko je barka nagnjena. Krmarjev prostor je s 43 centimetri za spoznanje preskromen, takšna je tudi krmna stopnica s 33 centimetri. Opremljenost je standardna, primarni par vitlov pa pomaknjen precej nazaj, tako da je povsem v dosegu krmarja oziroma njegovega pomočnika, ki dela s sprednjimi jadri. Zaradi takšne namestitve je kokpit povsem "čist", kajti tračnica z drsnikom uzde glavnega jadra, ki je nameščena za vhod v barko, ne moti pričakovano številne in večinoma počitniško razpoložene posadke.
Prehod na premec je udobno širok, sama premčna površina pa s trikotnikom, ki ga določata največja dolžina 250 in širina 236 centimetrov, dovolj velik ne le za delo, ampak tudi za sončenje. Na kljunu je sidrnik standardne velikosti, opremljen z električnim vitlom že v osnovni ponudbi, ograjica s poličko (sedežem) pa tudi sodi v že videne rešitve na takšnih jadrnicah. Zanimivo je, da krmna ograjica nima vgrajenega sedeža, kakor ga ima najmanjša ipsilonka. Glede na pričakovano številčnost posadke ne bi bil odveč.
Jadrnica je opremljena z dvokrižnim jamborom z nazaj obrnjenimi križi (Selden masts) in palubno opremo, pri kateri kupec lahko izbira svojemu žepu primerno znamko (Antal, Harken, Lewmar, Rutgerson ipd.). Tudi to je ena od prednosti "custom made" jadrnic!
Notranjost
S palube se v notranjost spustimo po treh stopnicah in pred nami se razprostre dvodelni salon z navigacijsko mizo ter kuhinjo levo od vhoda. To, kar zaobjamemo z očmi, ne vzbuja občutka utesnjenosti, ki smo ga pričakovali. Prav nasprotno, očitno je, da je salon zelo velik, da kuhinji prav nič ne manjka in da je navigaciji, ki gostuje v salonu, odmerjenega dovolj prostora. Odpravimo se torej raziskovat, kako je s kabinami, ki so kar štiri, dve od njih pod kokpitom pa identični in nam najbližji.
Dostop do leve je zelo širok, vanjo pa vodijo spodobno široka vrata. Stopimo v predprostor, ki je standardnih mer, dovolj velik torej za preoblačenje in brkljanje po garderobni omari, pred katero je še sedež in pod njim odlagalni prostor. Od omarice do stene, ki nas deli od skladiščnega prostora pod kokpitom, teče polica, pod ležiščem pa je dovolj prostora za odlaganje, razen tam, kjer je rezervoar za gorivo. Dve okni, večje je na boku, manjše pa gleda v kokpit, zagotavljata zračnost, stropna svetilka osvetljuje prostor ponoči, manjši svetilki ob ležišču omogočata branje. Nad ležiščem, ki po velikosti povsem ustreza standardom, pa je do kokpita dovolj višine, ki ne dovoljuje vtisa utesnjenosti. Identični kabini torej povsem zadovoljujeta pričakovanja gostov. Višina prostora je 191 centimetrov.
Desna kabina je identična, le dostop do nje je ožji zaradi toaletnega prostora, ki je postavljen med salon in zadnjo kabino. Vstopimo vanj in ga premerimo, da bi ga laže primerjali s tistim v ospredju notranjosti. Z merami nas prepriča, prav tako z opremljenostjo, saj se je v njem našel celo prostor za mokra oblačila. Sicer pa so v njem stranišče, umivalnik, polica in dve omarici, vse izdelano iz kombinacije plastike in lesa. Stropna svetilka in dodatna neonska sta dovolj za večerno osvetlitev, nadpovprečno veliko okno omogoča zadovoljivo zračenje in dnevno svetlobo. Višina prostora je 191 centimetrov.
Sprednji dve kabini sta za predelno steno, ki deli salon od premčnega dela barke. Ko vstopimo skozi vrata, se znajdemo v ozkem hodniku, ki nas vodi do drugega toaletnega prostora (prva vrata levo), do kabine s pogradi, prave mornarske kajute (prva vrata desno) in sprednje kabine, ki bi ji lahko rekli tudi lastniška.
Drugi toaletni prostor je nekoliko večji od prvega, je bolj vzdolžne oblike in ima na koncu poseben prostor za mokra oblačila. Oprema je standardna, tudi tukaj je okno veliko, umetna osvetljava pa identična kot v prvem. Višina prostora je 186 centimetrov.
Do kabin s pogradi smo nekoliko nezaupljivi, saj so ponavadi precej utesnjene. Na novi ipsilonki je takšna sicer najmanjša kabina, vendar sta v njej dve spodobni ležišči, omarica in pod spodnjim ležiščem odlagalni prostor. V kabini je celo nekaj predprostora, ki omogoča gibanje, tako da kajuta ponuja več, kakor smo pričakovali, in bo kot četrti spalni prostor na čarterski barki zelo zaželena. Njena višina je 186 centimetrov.
Sprednja kabina je po pričakovanju največja; predprostor je dovolj velik, na levi je garderobna omara, za njo sedež in veliko dvojno ležišče, ki je z merami prav kraljevsko radodarno. Prava lastniška kabina torej, opremljena s stropnim oknom, stropno svetilko in bralnima svetilkama ob strani ter z dovolj odlagalnega prostora. Tudi višina je s 187 centimetri ugodna.
Osrednji prostor je seveda salon, ki je dvodelen in zasnovan tako, da je desni del, oblikovan v obliki črke C, namenjen družbi, ki se bo namestila okoli mize, in sicer tako, da bo povsem izkoristila njeno velikost. Na nasprotni strani sedežne klopi je namreč dvojna pomična klop, ki jo, sicer skrito pod mizo, lahko pomaknemo ven, ko jo želimo uporabiti. Zaradi takšne rešitve je levi del salona z navigacijskim kotom in dvojno klopjo samo še dodaten prostor za namestitev gostov ob družabnih večerih.
Navigacijski kot je dovolj velik in čeprav navigacijskih instrumentov ne moremo namestiti povsem pred seboj, je v steni levo dovolj prostora za najnujnejše: stikalno ploščo, radio s CD-jem, sprejemnik VHF in še kaj. Z nekaj iznajdljivosti bomo tja namestili tudi GPS in si s tem zaokrožili navigacijsko opremo. Prostora za shranjevanje navigacijski potrebščin je dovolj tako v dovolj globoki mizi kot v predalih njenega podnožja, na dodatnih policah levo spodaj od navigatorja pa bomo lahko hranili ustrezne knjige.
Ves osrednji prostor je bogato zapolnjen z omaricami, dovolj odlagalnega prostora je tudi pod klopmi. No, vsaj na čarterskih potovanjih ga bomo tudi veliko potrebovali, kajti ne pozabimo: na barki lahko prespi od 8 do 10 ljudi!
Stojna višina se zaradi rahle ukrivljenosti stropa spreminja z začetnih 190 do najvišjih 195 centimetrov in se ob sprednji steni vrne na več kot radodarnih 190 centimetrov!
Kuhinjski blok zavzema levi del barke ob vhodu. Oblikovan je v obliki črke L, v osnovno opremo pa sodijo dvojni plinski kuhalnik (na testirani barki je bil majhen in brez pečice!), hladilnik in dvojni splakovalnik. Nad delovnim pultom so štiri omarice (dve od njih nad kuhalnikom sta zaradi lažjega čiščenja oblečeni v ultrapas) in dva predala, dodatne omarice so še pod delovnimi površinami. Kuhinjo posebej osvetljuje neonska svetilka, za zračenje skrbi okno na kabini.
Ker smo mere posameznih bivalnih elementov v notranjosti izpisali na načrtu, si lahko sodbo o velikosti jadrnice vsakdo ustvari sam, tudi z našimi fotografijami. Izdelave ne bi bilo smotrno ocenjevati, saj si jo vsakdo do neke mere lahko izbira sam, kakor je pač v navadi pri napol samogradnji izdelavi. No, "naša" je bila izdelana iz lesa ameriške češnje in nam je bila razen v podrobnostih všeč. Stopnja natančnosti bo seveda odvisna od želja in zahtev kupca, prav tako opremljenost. Glede na to, da je bila predstavljena jadrnica zelo blizu temu, kar Triplast ponuja kot dokončano plovilo, pa je bila ipsilonka kar prava za ocenjevanje razmerja med ceno in kakovostjo, in to razmerje je, tudi glede na to, kako je opremljena paluba, zelo ugodno in za kupce nedvomno privlačno. Ob tem velja dodati še to, da so stropi izdelani iz posameznih plošč, oblečenih v umetno usnje, kar je dražja, a boljša in tudi lepša rešitev.
Na plovbi
Lastnik si je za pogon izbral Lombardinijev štirivaljni motor s skoraj 40 konji moči, kar je kar pravšnja rešitev. Glede na pogon (S-drive) je bil miren tek pričakovan, hrupnost v prostorih pa dokaj običajna in ni izstopala iz povprečja ne v dobrem ne slabem. Zložljiv propeler je tudi tokrat dokazoval svojo neučinkovitost pri plovbi nazaj, je pa jadralce nagradil z ubogljivim zlaganjem krakov in majhnim uporom.
Y-40 je bila že v osnovi zamišljena kot čarterska in šele v drugi vrsti tudi kot lastniška (trokabinska) jadrnica, vendar pa izbor Andreja Justina za arhitekta dokazuje, da so naročniki načrtov mislili tudi na njen jadralni potencial. Y 40 naj bi omogočala tudi hitro jadranje, saj to nakazuje oblika njenega trupa, kobilice in krmila, o tem navsezadnje govori tudi površina jader v veter.
Na dan preizkusa nam je bil veter zmerno naklonjen, kajti z začetnih 8 vozlov je narasel na 12 in občasno 14, med vračanjem nazaj v sunkih celo na 17. Med jadranjem se je izkazalo, da so tako hitrosti kot kot v veter nepričakovano dobri in da jadrnice v nobenem trenutku ni bilo težko krmariti.
Izmerjene hitrosti med 5,5 in 6,5 vozla v veter so bile za začetni veter dokaj dobre, ko pa je veter narasel, smo z ipsilonko presegli hitrost 7 vozlov. Z dobrimi jadri in veščo posadko bi bila Y 40 lahko zelo hitra jadrnica in bi v krmo gledala le malokateri od vrstnic, za boljše jadranje v veter pa bi potrebovala večji spinaker.
Sklepna misel
Y 40 je zelo dobra jadrnica iz domačih logov, ena tistih, ki je dosegljiva tudi tistim, ki nimajo dovolj denarja za nakup katere od priznanih znamk, predvsem pa nimajo tega denarja v denarnici v enem kosu. Seveda se kupec takšne jadrnice zaveda, da je kupil plovilo brez zvenečega imena, kar se mu bo poznalo pri prodaji, toda če je kupil plovilo zase in je nadzoroval izdelavo v vseh njenih fazah, ne bo pogrešal plemenitega rodu. Več kot zadovoljen bo s plovnimi oziroma jadralnimi lastnostmi in s prostornostjo, ki jo nova slovenska jadrnica ponuja v tem velikostnem razredu. In ker bo lahko do neke mere celo sodeloval pri razporeditvi oziroma velikosti posameznih prostorov, bo ob nakupu zelo blizu temu, kar se imenuje moja sanjska barka. Kaj bi si želeli več!
Uroš Gabrijelčič
Tehnični podatki
Dolžina 11,99 m
d.v.č. 10,95 m
širina 4,12 m
teža/izpodriv 7.600 kg
balast 2.550 kg
ugrez 2,15 m
gl. jadro 46,00 m2
genova 46,00 m2
spinaker 149,00 m2
št. kabin 3-4
št. ležišč 6-8-10
motor 30-55 KM
voda 2 x 175 l
gorivo 190 l
Izdelovalec: Triplast Anton Novak, Sp. Pirniče